KDOR IŠČE DELO, HITREJE NAJDE SLUŽBO – MAJA, usposabljanje na delovnem mestu, OŠ Trbovlje

Delo človeka krepi, pravijo modri ljudje. S tem rekom se popolnoma strinjam. Še pomembnejše pa je, da smo aktivni predvsem mladi. Le tako se lahko razvijamo in napredujemo. 

Ko sem “končno” dosegla minimalno mejo treh mesecev prijave na ZRSZ, sem stopila v akcijo in začela iskati ustanovo, kjer bi se vključila v program “usposabljanje na delovnem mestu”, ki ga omogoča ZRSZ. Sredi januarja sem dobila klic iz OŠ Trbovlje. Razgovor sem uspešno opravila. Nato pa je sledilo čakanje in potrditev še iz ZRSZ.

Izredno vesela in hvaležna sem bila ravnateljici OŠ Trbovlje, da me je izbrala. Končno sem dobila priložnost, da se izkažem, ter da pedagoško teorijo preizkusim v praksi. Že ko sem stopila skozi vrata šole ter po razgovoru z ravnateljico ter s pedagoginjo (mojo mentorico) sem ugotovila, da je vzdušje na šoli, prijetno, zabavno ter zelo domače. Omenjeni občutki me navdajajo še danes, saj se v kolektivu počutim sprejeto. Kljub temu da na šoli nisem zaposlena redno, me ostali učitelji tretirajo kot kolegico. Po Maslowi  teoriji potreb je zagotavljanje varnosti druga najbolj pomembnejša potreba. Človek je bitje, ki za svoj obstoj in delo potrebuje neko sigurnost, zavetje in zaupanje.

Moje delo na šoli je zelo dinamično, kot samo po sebi pedagoško delo je. Kot mladi entuziast, sem se lotila študija različnih strokovnih člankov, saj sem v nekaterih trenutkih ugotovila, da mi je določenega teoretičnega znanja primanjkovalo. Prvi mesec sem delala pod okriljem mentorice. Nekaj časa sem nadomeščala učiteljico v OPB-ju. Prvič sem sama vodila in nadzirala razred. Najbolj plavaš takrat, ko te vržejo v vodo, pravijo. In tako sem tudi jaz začela s “plavanjem” med šolskimi prepiri, zmerjanji, nedisciplino in organiziranjem zanimivih in zabavnih aktivnosti za otroke. Kar uspešno sem se prebila med omenjenimi preprekami, hkrati pa sem se zabavala in skrbela za lasten napredek. Trenutno pa sem vpeta med različnimi nadomeščanji, dsp-ji, jutranjim varstvom ter spremstvom na naravoslovnih in tehniških dneh. Moram reči, da je moja popoldanska utrujenost zaslužena. Veliko podporo imam pri mentorici, saj imam pri delu veliko svobode in možnosti za kreativno delo. Spremljam jo pri različnih postopkih obravnave otrok, razgovori s starši in učiteljskimi kolegi. Največ se naučimo iz praktičnih primerov. Zato bom svoj profesionalni razvoj gradila na pridobljenem praktičnem znanju.

Skozi delo se krepi psihofizično stanje človeka, kar posledično daje posamezniku potrditev in motivacijo za napredek. Skozi aktivnosti na šoli sem spoznala, da je bila moja dosedanja življenjska pot prava. Najpomembnejše delo v življenju je, da sočloveku ponudiš roko in mu pomagaš pri njegovem razvoju. Hkrati pa je omenjeno delo tudi najbolj odgovorno. Zavedam pa se, da “biti boljši in najboljši” lahko dosežem samo z aktivnostjo, angažiranostjo in zasavsko trmo.

Aktivni mladi, izkoriščajmo svoje potenciale do onemoglosti, saj se s tem razvijamo. Zavedati se moramo, da smo vedno lahko še boljši.

Za konec naj izrazim še tiho željo – srčno upam, da bi me septembra na omenjeni šoli potrebovali. Vsi vemo, da ko se navadimo nekega “plota”, gremo težko drugam.

 

Maja Ocepek, udeleženka projekta Ključ