Ko se znajdeš na razpotju

Objavljeno v Blog

Hej, razumemo te.
Situacija res ni najlažja.
Mogoče pa kakšne odgovore na vprašanja najdeš na Mostu. Da z nami preMOSTiš vmesno obdobje.

Nekoč se je zdelo, da si imel_a pravico do obdobja eksploracije – časa zase, eksperimentiranja…  ali pa ti je življenjski položaj sam sproti nalagal tirnice, skoraj povsem avtomatsko, brez da bi se imel_a čas ustaviti in se zares poglobljeno vprašati – “Kje sem? Kdo sem tu, kjer sem? Ali to zavestno izbiram, ker si to res želim?”

Odgovori na ta vprašanja pri enih vzbujajo prijetne občutke zadovoljstva, spet druge pa življenjske okoliščine in nenaklonjena družbena situacija pahne v občutke neprijetne negotovosti, nemoči, strahu. Morda obupa, pomanjkanja motivacije, in vprašanja – zakaj bi sploh? In, kam spadam v to življenje, ki teče mimo mene? Kje je moje pristno mesto, prostor, v katerem bi nekdo z mano – in resnično, zame – po mojih potrebah kreiral konkretno podporo pri osebni in karierni rasti?

Verjamemo, da je najbolj pravično, če najprej naslovimo družbni položaj mladih.  V družbi negotovosti se zdi, da je skoraj več preprek kot priložnosti, pa naj bodo te ovire notranje (kot lastna omejitvena prepričanja, ki nas puščajo v okovih) ali pa zunanje (kot dejansko pomanjkanje vključevanja mladih na način, ki odgovori na njihove pristne potrebe). Potreben je takšen način, ki seže globlje od birokratizacije, neosebnega sistema in individualistično usmerjenega kapitalizma. Pristop, ki te dejansko občuti kot človeka in katerega center zanimanja si PRAVI TI, ne pa zgolj številka, ki jo je treba čimprej umestiti na trg dela – ker je to logičen naslednji korak brez pristne refleksije. Projekt Most, v katerega te vabimo, razume pomen odprtega prostora, ki te spodbuja, da ob popolni podpori skupaj in samoiniciativno oblikuješ svojo nadaljnjo osebno in karierno pot po osebni meri.

Ob vsem tem čutenju in doživljanju ne pomagajo dodatne »dobronamerne« spodbude, ki namigujejo, da je nezaposlenost mladih danes zgolj odgovornost posameznika (pasivnosti, lenobe, resignacije in pomanjkanja kreativnosti), kar izhaja iz izključno njega samega (s tem pa družbo odvežejo so-odgovornosti, ki mlade pušča neslišane in nerazumljene).

Če želimo spremeniti obstoječe prakse, ki niso učinkovite, jih je treba najprej nasloviti. V družbi. In pri sebi. Kaj je dobro, pa bi lahko bilo še boljše?

Mi te slišimo. Razumemo in verjamemo, da imaš skrite želje, talente, z njimi pa potrebe, morebitne strahove in hotenja, ki morda obstajajo nekje v globini, ali pa so že bližje površju in potrebujejo pozornost in oči pravih ljudi.

Če se deli tebe, ki nosijo neskončen potencial, skrivajo pod goro prahu… ti pa se nekje globoko v sebi zavedaš, da ga je treba razpihati – mogoče tvoja gora prahu potrebuje zgolj veliko vetra. Veliko količino energije, ki bo s pomočjo tvoje sape razpihala dvome, strahove, omejitvena prepričanja in vsa druga sorodna občutja. Naj ti pri ustvarjanju vetra pomaga naša ekipa izkušenih mladinskih delavcev – ki te vodi, ti pomaga, te spodbuja in opogumlja! NISI SAM_A. Ti strahovi so različni, zelo značilno človeški, na nas pa nezavedno delujejo tako, da vplivajo na vse naše odločitve ali pomanjkanje teh, še preden se zares zavemo, kako hitro teče čas in s tem naše najglobje sanje, ki ostajajo neuresničene.

Verjemi, razumemo te – in se zraven sprašujemo, kako se človek ne bi počutil skoraj ohromljenega od enormnih pritiskov družbe. IN HKRATI, KLJUB VSEMU TEMU verjamemo tudi, da je takšna doživljanja precej lažje naslavljati v okolju, ki te razume, podpira, in obstaja samo zato, da te v teh vprašanjih – KDO SEM – KAJ SI ŽELIM? – ČESA ME JE STRAH? – KAJ ME OVIRA? – KAJ NAMERAVAM? – KAJ JE MOJ NASLEDNJI SMISELNI KORAK? – nagovarja, spodbuja in podpre. Za to skupaj gradimo mostove do zaposlitve!

Pridruži se nam.
Zberi pogum.
Tvoj jutri te potrebuje.

Avtorica prispevka: Tjaša Golob