Komunikacija

Objavljeno v Novice Ključ

KOMUNIKACIJA JE BISTVENA.

To vemo. Ampak ali se zavedamo vseh koncev in krajev, ki jih s komunikacijo dosežemo? S komunikacijo se soočamo tako, da poznamo slovnico jezika. Premalo.

V novembru smo na enem prvih specifičnih usposabljanj v okviru projekta Ključ smo svoje znanje imeli priložnost obnoviti in poglobiti. Sebastjan Jeretič, strokovnjak na področju komuniciranja in marketinga, nas je namreč popeljal v svet moderne psihologije komuniciranja ter nas opremil s triki za lažjo, bolj učinkovito in energetsko varčno komuniciranje.

ZAKAJ JE POMEMBNO KOMUNICIRATI?

Da si »poštimaš« stvari v glavi. Se pogovarjate sami s seboj? To je najučinkovitejši način, da spoznate, kdo sploh ste.

Da urediš odnose z bližnjo okolico, da dosežeš stabilnost z družino, s partnerjem, s prijatelji.

Da sploh dobiš službo: da veš,kako jo iskati, kako prepričati bodočega delodajalca, da si ti najboljši za to delo.

Da komuniciraš v službi, tako s sodelavci kot s strankami.

KAKO RAZUMEMO SPOROČILA?

Nevroznanost nam pomaga pri komuniciranju in posledično pri razumevanju sporočil, ki jih dobimo od drugih, saj pozna trike naših možganov. Če ob besedi »možgani« najprej pomislite na razum, se motite. Prva reakcija našega sogovornika je čustvena, šele nato razumska. Brez čustev ne moremo sprejemati odločitev, pravi nevroznanost. Ljudje nismo racionalna bitja, torej tudi medčloveških odnosov ne obvladuje racionalnost.A vendar, ljudje delujemo celovito – razumsko in čustveno, ne pozabimo.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo filtre, skozi katere gredo informacije, ki jih podamo sogovorniku.

  • Zaznava je prva ovira, s katero se soočamo in ki jo je treba preskočiti. Naš prvi cilj pri komuniciranju je vzpostavljanje stika s človekom! Osnovna strategija preživetja je poenostavljanje, zato poenostavite! Če gre za pogovor »ena na ena«, se potrudimo določiti tip sogovornika – avdio (zvoki, toni), vizualni (slike, podobe), kinestetični (otip, občutki), po domače sliši-vidi-čuti. Če naslavljamo skupino, vse tri tipe kombiniramo, da dosežemo vse skupine poslušalcev. Da si olajšamo prenos sporočil, jih moramo prenesti v sogovornikov jezik. Pomoč v naslednji tabeli.
  • Čustveni odziv: vedno! Vzbudi ga sporočilo. Strategija: predvidite, kako bo drugi reagiral, katerih besed se izogibati, če nočete določenega odziva,…
  • Prepričanja so tisti filter, skozi katerega razumemo dogodke in informacije. Informacije, ki so v nasprotju z našimi prepričanji, bodisi ignoriramo bodisi spremenimo. A previdno – ko nekdo dokaže, da so naša prepričanja zgrešena, to boli!
  • Argumenti so pika na i pri prepričevanju. Niso nepomembni, le zadnji v procesu prepričevanja!

DVA SISTEMA ODLOČANJA

Kako in na kakšen način ljudje sprejemamo odločitve, je stvar Nobelove nagrade. Pravzaprav nagrajenca. In to za ekonomijo! Daniel Kahneman je s sodelavci sisteme odločanja zapakiral v teorijo obetov. Kako pa jeto v praksi?

  • Hiter, intuitiven, avtomatičen sistem odločanja: gre za biološko reakcijo, v hipu, večina naših reakcije je takšna, stremimo k temu, da bi bile vse odločitve takšne, saj temeljijo na podlagi preteklih izkušenj, spominov, deluje preko dolgoročnega spomina – prvi odziv je najboljši in najbolj učinkovit.
  • Počasen, premišljen sistem odločanja: pretehtamo vsako stran, gre za novo aplikacijo v možganih, s katero razmišljamo, deluje na delovnem spominu.

Za bolj poglobljeno znanje pa priporočamo v branje naslednje knjige:

*Daniel Kahneman: Thinking, fastandslow   

*Antonio Damasio: Looking for Spinoza

*Ariely: Predvidljivo nerazumni

Naslednjič se nam pridružite na delavnici, seminarju, predavanju, ki so vedno usmerjena v aktivno delovanje. Kar je KLJUČno!