V tujino: Martina

Objavljeno v Novice Ključ

Razvijalka kampanij na Mednarodnem Sekretariatu Amnesty International v Londonu, živi in dela v Londonu od leta 2013

Verjetno mi bo za vedno ostal v spominu vroč avgustovski dan leta 2013, ko sem s svežo diplomo pod roko, polna zanosa in zelje po izkušnjah in spoznavanju novega pristala na Londonskem letališču Stansted. No, kar je sledilo, je bil hladen tuš. Naj dodam, da je bil se toliko bolj hladen zato, ker sem bila pred selitvijo trmasto prepričana, da so moja pričakovanja glede tujine realistična, so se pa vseeno izkazala za naivna. No, da ne bom zvenela preveč pesimistično, naj na tem mestu poudarim, da so bila zadnja tri leta definitivno vredna truda in da smatram to za eno od boljših odločitev v mojem življenju.

V tujini se seveda ne cedita med in mleko, kot se rado verjame pri nas, je pa okolje predvsem za mlade dosti bolj stimulativno, in kar je najpomembnejše, trud in potrpežljivost sta slej kot prej poplačana. Tempo življenja in dela sta sicer hitrejša, konkurenca na trgu dela neprimerno večja in neplačana pripravništva veliko pogostejša kot doma, je pa nagrada v obliki profesionalnega in osebnostnega razvoja toliko boljša. Moj nasvet na tem mestu bi bil predvsem, naj mladi odhod v tujino ne smatrajo kot pobeg iz realnosti domačega okolja, temveč bolj kot priložnost za nabiranje neprecenljivih delovnih izkušenj, osebnostno rast in sirjenje obzorij.

Piše: Martina Vrečko