Trpljenje mladega brezposelnega

A veš tisto, ko si star 26 let in še vedno brez prve zaposlitve? No, to…Kaj se je zgodilo? Kaj je šlo narobe? Kje sem ga polomila? To so vprašanja, ki si jih kot aktivna iskalka prve zaposlitve postavljam dnevno. Po končani srednji šoli (Gimnazija Celje Center) sem se vpisala na Filozofsko fakulteto v Mariboru, dvopredmetni študijski program geografija in umetnostna zgodovina. Prva napaka? Iskreno povedano, z možgani, ki jih imam sedaj, bi se tedaj drugače odločila in vpisala kaj drugega, bolj »uporabnega«. A dejstvo je, da ko se je naša generacija odločala za študij, recesija še ni močno udarila. Res je, že takrat so nam govorili, da naj se ne odločamo za družboslovne študije, pa vendar, kaj naj človek pri 18 letih stori, ko večina še niti dobro ne ve, kaj bi radi od življenja? Vpiše uporaben študij, ki nudi dobre zaposlitvene možnosti (a zaposlitve kljub temu ne zagotavlja) in 3-5 let preživi v mukah, saj se je prisiljen učiti nekaj, kar ga nikakor ne zanima, veseli? Ali naj vpiše tisto, kar mu je všeč, kar ga pritegne, čeprav se zaveda, da je prostih delovnih mest na tem področju malo? Večna dilema. Sama sem se odločila za slednje, uživala skozi celoten študij na polno, saj sta me obe področji zares veselili, potegnila absolventa, diplomirala leta 2013 in… se odločila nadaljevati študij še na drugi stopnji. Tedaj je že vsem bilo jasno, kako hude posledice pušča za seboj aktualna gospodarska kriza in da z diplomo iz geografije kvečjemu dobiš delo v kakšni turistični agenciji, če imaš srečo. Da o zaposlitvi s področja umetnostne zgodovine sploh ne začnem. »Kaj hudiča sem razmišljala??« mi je tedaj rojilo po glavi,»To je povsem neuporabno!« Tako sem se vpisala na magistrski študij ekonomije, da si vsaj malo razširim možnosti za zaposlitev. Dva letnika študija sta odbrzela mimo kot bi mežiknil, potegnili smo še enkrat absolventa, ki smo ga izkoristili za delo, pa je že tu 2017, ko sem brez statusa in brez zaposlitve.

Kaj sedaj? Hja, nič. Že med absolventom sem začela aktivno iskati zaposlitev. Poslala nešteto prošenj oziroma prijav na razpisana delovna mesta (122, če smo natančni), odgovorov je bilo bolj malo, razgovorov še manj. Pa sem dala skozi delavnice na Zavodu za zaposlovanje, dva karierna sejma, nešteto prebranih člankov z nasveti, a še vedno ni službe. Potem si pa že rečeš, nič, kaj mi še preostane, kaj še lahko storim? Opa, na facebooku se pojavi projekt v sodelovanju z MC Trbovlje. Sliši se zanimivo, sama sem iz Radeč, zgubiti nimam kaj, dajmo se prijaviti! Gre za projekt Ključ, v sklopu katerega se mladi do 29. leta preko različnih izzivov lahko potegujemo za zaposlitve. Odlična priložnost in najbrž daleč najbolj aktivna oblika iskanja zaposlitve, ki ti nedvomno prinese nove izkušnje in znanja, ne glede na končni izid.  Zagotavlja druženje z vrstniki, ki so v enaki ali podobni situaciji kot ti, seznanjenje s potencialnimi delodajalci, spoznavanje različnih podjetniških procesov, osebno rast, skratka vse, kar ti bo nekoč gotovo prav prišlo! Sama sem se prijavila na izziv, ki ga MCT pripravlja v sodelovanju s podjetjem Rainer kozmetika d.o.o. (trgovina 4kidsandus) in se že veselim novih izkušenj.

O tem, kako je izziv potekal in kaj sem z njim pridobila, pa naslednjič!

Avtorica: Nuša Koritnik