Po kostanj v gozd, kam pa po kompetence?

Objavljeno v Projekt Ključ

Po kostanj v gozd, kam pa po kompetence?

Ko se mladi enkrat znajdemo pred dejstvom, da si bo počasi treba poiskati službo, se ob prebiranju oglasov za delo pogosto počutimo kot pred steklenimi vrati, skozi katere sicer vidimo, kaj vse bi lahko tam počeli, skozi pa ne moremo, ker nimamo ključa – zahtevanih kompetenc in izkušenj. Namesto da si pulimo lase, zakaj nismo o tem tuhtali že med študijem, svojo energijo raje umerimo v to, kje in kako jih lahko pridobimo zdaj. In če gremo po kostanj v gozd, po zdravila v lekarno … na katerem drevesu torej rastejo kompetence?

O kompetencah se toliko govori, da o tem čivkajo že ptički na vejah, vendar pa mladi kompetence pogosto enačijo z veščinami. Kompetenca pa je pravzaprav precej širši pojem, saj združuje: znanje (o določeni temi, torej imamo vedenje, teorijo o določenem področju), sposobnosti (da to opravljamo) in izkušnjo (imamo preteklo izkušnjo, pridobljeno s konkretnim opravljanjem te naloge). Če na primer vzamemo kompetenco komunikacije v tujem jeziku, imamo o tem jeziku neko osnovno znanje slovnice in besedišča, imamo govorne organe (med katere včasih vključimo tudi roke J) in smo že kdaj na dopustu v tujini domačina uspešno vprašali, kje prodajajo najboljši sladoled. Torej smo kompetentni komunicirati v tujem jeziku.

Za razliko od formalnega znanja, ki ga običajno dobimo v šoli in ima javno veljavo, lahko kompetence pridobimo na različne, pogosto tudi neformalne načine. Spodaj je le nekaj izmed njih:

  1. Z delovanjem v različnih organizacijah in društvih

Mnogi mladi so bili ali so še aktivni v kakšnem društvu oz. organizaciji, kjer izkušnje in kompetence pridobivajo na neformalen način, pa se tega sploh ne zavedajo: športna in kulturna društva, pevski zbor, študentski klubi, gasilci, taborniki, mladinsko gledališče ipd. Pa poglejmo primer: si aktiven član lokalnega Gasilskega društva in pomagaš pri organizaciji vsakoletne gasilske veselice. Pri tem lahko na primer okrepiš kompetenco projektnega načrtovanja (od ideje do izvedbe), kompetenco številske predstavljivosti in kompetenc v matematiki (izračun stroškov, prihodka) in komunikacije v maternem jeziku (vabila, promocijski tekst, kontakt z dobavitelji in sponzorji ipd.) in druge.

 

  1. Na Zasavski ljudski univerzi

Zasavska ljudska univerza ponuja brezplačne programe Nacionalne poklicne kvalifikacije za brezposelne, različne osnovne in nadaljevalne tečaje tujih jezikov, strokovne tečaje, kot je npr. izdelovalec kompozitnih izdelkov in številne druge delavnice, na katerih si lahko brezplačno oz. po ugodnih cenah pridobiš novo znanje in kompetence.

 

  1. V mladinskih centrih

Mladinski center ni le organizacija za mlade, temveč veliko več kot to. Je prostor, kjer lahko mladi preživljajo prosti čas, se družijo in sodelujejo, je skupnost ustvarjalne in povezane mladine, v kateri si lahko takšen, kakršen si. Je skupnost, v kateri lahko ob podpori mentorjev uresničuješ svoje odštekane ideje, se učiš na napakah in spreminjaš družbo in svet. Poleg tega pa se v mladinskih centrih odvijajo številne raznolike aktivnosti za vse generacije – ustvarjalne delavnice, mladinske izmenjave, izobraževanja, koncerti, interesne skupine itn., večina aktivnosti pa je brezplačna. Mnogi mladinski centri po Sloveniji so v letu 2016 pričeli tudi z izvajanjem projektov za večanje zaposljivosti mladih, kakršen je tudi projekt Ključ Mladinskega centra Trbovlje, v katerem skupaj z mladimi iščemo delo in spreminjamo zastarele načine zaposlovanja saj verjamemo, da »Kdor išče delo, hitreje najde službo.«

In kaj naj z vsemi temi kompetencami, če v roki nimamo nobenega potrdila? Brez skrbi, mladi lahko vsa svoja neformalno pridobljena znanja sproti beležimo v Nefiks – indeks neformalno pridobljene izobrazbe, ki ga lahko nato priložimo prošnji za delovno mesto ali pa na razgovoru pokažemo delodajalcu. Zdaj pa veselo na lov za kompetencami in novim znanjem!ž

Piše: Katarina Kuhar