Vse to za nov Adidas pulover?

Objavljeno v Blog


»Moje Življenje in moje življenjsko delo izhajata iz neskončne reke motivacije, prežete s smislom, ki me napaja, na koncu dneva pa pušča radostno in izpopolnjeno. Občutek imam, da sem na poti, ki je resnično prava zame. Življenjsko področje dela odraža moja najgloblja zanimanja in želje ter sledi moji radovednosti. Delo mi predstavlja pomemben vir pri izpolnjenem Življenju.«

Iskreno – kakšen je odziv telesa ob zgoraj zapisanem scenariju? Se ti telo skrči in scenarij obsoja kot nedosegljivo iluzijo, idealizem, zablodo? Mar ta scenarij ne more biti resničen – ker mora »delo biti delo«? In ga zato ne moremo povezovati z izpolnjenostjo, temveč so nam bližje asociacije težine, izčrpanosti, in »trdega« dela? Ali se um ujame v objektivne pritiske, kot so finančne nujnosti in dejansko pomanjkanje priložnosti in enakih možnosti, in zato že takoj izključi idejo o vključitvi »pravljičnosti in čarobnosti« na delovnem mestu?

Ali pa se telo odzove s prijetnimi čustvi in upanjem na možnost resničnosti? Na vizijo prihodnosti? Na kreativnost, skupno reševanje in povezovanje pri spreminjanju ustaljenih praks?

Predstavniki pozitivne psihologije so raziskovali VREDNOTE in CILJE pri posameznikih, pri čemer so prepoznali dva tipa ciljev in vrednot. ZUNANJI CILJI IN VREDNOTE (ali gonilo zunanje motivacije) so tisti cilji, v katere smo kolektivno družbeno programirani, da jim sledimo. Potrošništvo in »skrb za posameznika« pred »skrbjo za skupnost«, ostajanje v trendu in »pripadnost plemenu«…. To so tisti cilji, ki so rezultat tega, da se upognimo novodobni kulturi in si ORGANIZIRAMO ŽIVLJENJE TAKO, da ji »služimo« in ostajamo v korakom s časom…  Hrepenimo po statusu, imetju, zunanji podobi in sprejetosti, ki včasih od nas zahteva, da potlačimo nekatere pristne dele sebe, včasih (ali vedno?) za ceno kvalitete lastnega življenja in dobrega počutja.

Tako delamo v službi, do katere čutimo hud odpor in se vsakodnevno borimo z utesnjujočo tesnobo, a si ob koncu triletnega obdobja kupimo nov avto. Ta na Instagramu dobi precej všečkov, kratkotrajno se v možganih sprostijo hormoni, ki uživajo občutke socialne pomembnosti in pripadnosti plemenu… Všečki po enem dnevu pojenjajo, v ponedeljek pa se na delovnem mestu zopet srečaš s svojo tesnobo. Vse to za nov Adidas pulover?

Ali pa vedno bolj opažamo, da vse celice v našem telesu kričijo »DOVOLJ«, ko študiramo na medicinski fakulteti, da nasledimo dobro ime starega očeta, pa nekako ne odnehamo, četudi si to resnično želimo, ker je pač poklic zdravnika bolj cenjen od poklica frizerja (bojimo se izkoreniniti tradicijo, razočarati ljudi, prekiniti vezi). In nam se pač res svetijo oči, ko strižemo in barvamo lase.

Živeti Življenje, ki odraža tvoje pristne vrednote in želje, je usklajeno, notranje smiselno življenje. Psihološke raziskave dokazujejo povezanost med pristno usklajenostjo in splošno kvaliteto posameznikovega življenja (dobrega počutja).

*Na tem mestu bi želela par besed nameniti tistim, ki zaradi objektivnih neugodnih biopsihosocialnih (bivanjskih, ekonomskih) okoliščin, ne morejo ob vsaki priliki *pristno izbirati in slediti notranjemu klicu*, saj jim trenutna Življenjska nuja tega ne dopušča. Napisan članek temeljno nagovarja naše notranje psihično življenje in spodbuja k iskrenosti do sebe. Napisan je v želji, da si posamezniki organiziramo življenje tako, kot nam je notranje bližje. Avtentičnost tako ni vezana le na področje našega dela, vendar lahko enako logiko uporabimo na kateremkoli drugem področju, kjer nam je pristna izbira bolj dostopna.

NOTRANJA MOTIVACIJA (in notranji cilji) pa so za razliko od zunanjih, usmerjeni v vrednote in tiste cilje, ki omogočajo osebnostno rast, poglabljajo intimnost do sebe, krepijo psihosocialne vezi in prispevajo k skupnosti. Notranje cilje in vrednote je prav tako bolj zadovoljujoče izpolnjevati, saj ti dobesedno nagovorijo in *zadovoljijo* globlje psihološke potrebe, ki so glavna sestavina pri receptu za srečo – kot je pomembna moka pri peki piškotov.

Kaj je tisto, kar te iskreno, notranje vleče?
Kaj je tvoja moka?
In tvoj pecilni prašek?
 
Želimo ti, da se vedno znova vračaš k pogumu za peko piškotov, ki so ti resnično všeč.
Ki ti pogrejejo notranjost in napolnijo dušo.

Ker… šele ko spoznaš svoj pravi piškot, jih lahko narediš še več – te pa potem deliš z drugimi. *Ta pravi piškot* ima popolnoma drugačen okus kot tisti z modelčka. Ni takšnih že preveč?

Avtorica prispevka je Tjaša Golob